Ustna votlina predstavlja pomemben del našega telesa. Med najpogostejše težave s katerimi se soočajo številni posamezniki so zagotovo afte, ki posameznikom povzročajo bolečine in neprijetne občutke. Ali tudi vam povzročajo težave afte v ustih? Če da, ostanite z nami.
Kaj so in zakaj se pojavijo afte v ustih?
Afte v ustih so majhne, plitke lezije oziroma razjede, ki se pojavijo na območju mehkih tkiv ust ali pa na bazi dlesni. Gre za stanje, ki je lahko boleče in negativno vpliva tudi na prehranjevanje in govor, ni pa nalezljivo. Afte v ustih običajno izginejo same od sebe v približno enem ali dveh tednih. Najpogosteje se pojavijo pri najstnikih in mladih odraslih, pogostejše so pri ženskah.
Afte prepoznamo po okrogli ali ovalni obliki ter so običajno v notranjosti belo ali rumeno obarvane. Pojavijo se v notranjosti ustne votline – lahko ob ali na jeziku, na notranji strani ličnic, ustnic, na dnu dlesni ter drugih mehkih tkivih ustne votline. Pogosto posameznik dan ali dva pred pojavom afte zazna nelagoden občutek žgečkanja oziroma nelagodja.
Natančen vzrok za pojav afte v ustih ni znan, med najverjetnejše dejavnike tveganja za pojav aft pa sodijo: manjše poškodbe, ki ostanejo po zobozdravstvenih posegih, pretiranem ščetkanju zob in obzobnih tkiv; občutljivost na določeno hrano (predvsem čokolado, kavo, jagode, jajca, oreščke, sir, pekočo in kislo hrano); pomanjkanje vitamina B-12, folne kisline in železa; hormonske spremembe (na primer med menstruacijo) ter izrazit čustveni stres.
S pogostejšimi pojavi aft so povezana tudi določena bolezenska stanja kot so celiakija, vnetne bolezni prebavnega trakta (npr. Chronova bolezen) ter HIV/AIDS.
Katere afte v ustih ločimo?
Omenili smo že, da afte običajno izginejo same v tednu ali dveh. V tem primeru govorimo o blagih, majhnih aftah, ki imajo značilno ovalno obliko z rdeče obarvanim robom.
V primeru večjih aft, ki so sicer manj pogoste, pa so afte že po velikosti večje in segajo globlje v mehko tkivo. Običajno so okrogle oblike, lahko pa imajo nedefinirane robove. Taka oblika aft je bolj boleča, trajanje stanja pa lahko doseže tudi obdobje šestih tednov. Velike afte lahko tudi po zaključku celjenja za seboj pustijo brazgotine.
Moram ob pojavu afte obiskati zdravnika?
Načeloma ne. Če gre za manjše afte, se bodo kot rečeno po tednu ali dveh pozdravile same. Obisk zdravnika pa priporočamo, če se z aftami soočate pogosto, če se nove pojavijo še preden se stare pozdravijo ali pa če so vaše afte velike in izjemno boleče. Prav bolečina namreč pogosto vpliva tudi na težave pri prehranjevanju, saj se pri aftah ob stiku s hrano (sploh če je ta kisla, pekoča) pojavijo izjemno boleči, pekoči občutki, ki osebi preprečujejo, da bi se normalno prehranjevala. Znak za alarm in obisk zdravnika pa je tudi vročina, če ta spremlja izbruh aft.
Lahko pojav aft v ustih preprečim?
Afte se ob sprožilnih dejavnik pojavijo dokaj pogosto, lahko pa s preventivnimi ukrepi zmanjšate njihovo pogostost.
Prvi korak je, da pazite, s čim se prehranjujete. Izogibajte se hrani, ki draži vaša usta. Med taka živila najpogosteje sodijo orehi, čips, slane palčke, slana hrana, kislo sadje (npr. ananas, grenivka, pomaranča). Izogibajte se torej hrani na katero ste občutljivi ali alergični. Pri prehranjevanju poskrbite za zadosten vnos vseh hranilnih snovi, uživajte zadostne količine sadja, zelenjave in oreščkov.
Poskrbite za ustrezno ustno higieno, ki bo zagotovila čisto ustno votlino in preprečilo pojav aft. Ključno pri tem je redno ščetkanje zob, ki naj poteka vsaj dvakrat dnevno, še boljše pa po vsakem obroku. Ne pozabite niti na nitkanje.
Zmanjšajte stres. Izbruhi aft so pogosto povezani s čustvenimi preobremenitvami, številnimi delovnimi obveznostmi in drugimi stresnimi situacijami. Poskrbite, da stres ne bo več vodilo vašega življenja. Naučite so novih tehnik meditacije ter drugih metod uravnavanja stresa.